duhovna dediščina Katarov  
  
 
 
 
 

 
 
Zaratustrov nauk

Zaratustra je bil staroperzijski modrec in prerok. V grški obliki imena se pojavlja kot Zoroaster. Natančna letnica njegovega rojstva in bivanja ni znana, vendar ga običajno omenjajo v letih 600 pr. n. št. Jezikovni dokazi nagibajo vse več raziskovalcev k temu, da je živel okoli leta 1500 pr. n. št., še v dobi, ko se je Perzija prebujala iz kamene dobe, kar bi pomenilo, da je bil prvi izmed velikih prerokov svetovnih verstev.

O prerokovem življenju je malo znano. Po desetih letih je dočakal prvega spreobrnjenca. Šele po tem dogodku je njegovo oznanilo doživelo naklonjenost v domačem kraju. Kasneje se je Zaratustrova religija razširila po vsej Perziji in postala uradna vera, ki je imela daljnosežne posledice in vplive na druge vere. Na naukih plemenitega Perzijca se je oblikovala babilonska miselnost.

Zaratustra


Zaratustra je verjel, da ga je Bog osebno poklical in se mu razodel. Vsi ljudje, tako ženske kot moški, so osebno odgovorni, da izberejo med dobrim in zlim. Ljudje bodo v onostranstvu sojeni po tem, kako so uporabljali svojo osebno voljo. Tisti, katerih dobre misli, besede in dela odtehtajo zlo, bodo šli v nebesa, ne glede na svoj družbeni položaj. Drugi, ki imajo zle misli, besede in dela, pa bodo odšli v pogubo. To izročilo je zaobseženo v sedemnajstih hvalnicah, imenovanih Gatas. V vesolju vsemodrega Boga, čigar srž in dobrota je ljubezen, ni prostora za zlo. Ne more obstajati. V končnem pogledu na svetu ni nič slabega, pa tudi greha in krivde ni v nikomer. To, kar se dozdeva, je le posledica našega omejenega razumevanja. Človeka je ustvaril Bog, da bi bil njegov sodelavec, zato se mora njegova končna usoda skleniti pri Bogu. Najvišji je brezobličen, vseprevevajoč in se lahko razodene človeku na šest načinov, imenovanih tudi šest svetlobnih žarkov Najvišjega: vzvišena volja, božanska modrost, vseobsegajoča moč, popolna pobožnost, absolutna celota in nesmrtnost.

 

 

 

Aktualno:

Katari

RAZPRODANO!