duhovna dediščina Katarov  
  
 
 
 
 

 
 
Montségur

Grad Montségur je bil zgrajen na vrhu strmega, skalnatega hriba, ki je visok 1207 metrov. Katari, ki so se zavedali, da bo njihovo verovanje nekega dne preganjano, so iskali Mont ségur ali varen hrib. Duhovni voditelji katarskega bratstva so izbrali Montségur za kraj, od koder so od začetka 13. stoletja vodili duhovno delo. Med katari je postal znan kot "svetilnik bratstva". Ker grad ni bil grajen v obrambne namene, mu je, pod pokroviteljstvom katarskih vodij, leta 1204 graditelj vojnih mašinerij Bertrana Bacalaura, ojačal zidove. Leta 1232 je Graščak Raymond de Péreille iz okoliških vasi privabil ljudi, ki so grad obnovili. Šele od tega leta dalje zasluži grad ime "grad". Na gradu in v vasi pod njem je živelo okoli petsto ljudi. Arheološke izkopanine kažejo na številne aktivnosti, ki so se tu odvijale.


Grad Montségur ima obliko ladje ali sarkofaga. Tloris gradu je nenavaden in se da razložiti tudi s kakovostjo terena. Nad zgradbo se dviguje glavni stolp, ki je sorazmerno nizek. Zidovi gradu dosegajo višino 3,5 metra. Prav tako je stopnišče v notranjosti gradu ozko in strmo. Imeli so tudi lasten vodnjak. Z gradu se vidi gorovje Tabor in Pic St. Barthelemy, ki se povezuje z dolino Ariege.

Sledeč gradbenemu načrtu, ki priča o globokem znanju astronomije, kompliciranih matematičnih izračunih (pri gradnji so upoštevali matematično proporcijo zlatega števila) in azimutizmu, so ga zgradili na mestu, na katerem je v prejšnjih časih stalo svetišče, namenjeno čaščenju Sonca.

Monada Montségurja


 

Grad je postavljen glede na štiri strani neba. Iz geometrijskega načtra gradu lahko jasno razberemo linije, ki pričajo, da ima grad obliko pentagrama, kroga, kuba in Davidove zvezde (nekatere podobnosti najdemo tudi pri drugih katarskih gradovih, ki se nahajajo v okolici.) Preko zračnih linij, je povezan s sosednjimi mesti.

Montségur ima tudi veliko dodatnih niš, skozi katere prodira svetloba sonca pod določenim kotom v njegovo notranjost. Je ena od redkih gradenj na svetu, ki s svojo postavitvijo dovoljujejo opazovalcu, da natančno določi mesto na katerem vzhaja sonce preko celega leta. Nadaljujoče s klasično gradbeno formulo misterijev je postal Montségur ponovno sončno svetišče, v katerega 21. junija, na dan sončnega obrata, pade na določen način svetloba vzhajajočega sonca v kapelo, ki je bila svetišče gradu (po posvetitvi v jami Betlehem se je mlad perfekt podal v Montségur).

Katari niso častili Sonca, ker pa je nanje vplivalo verovanje manihejcev, so govorili o notranjem soncu. Zanje je predstavljal sliko enega od atributov: "Sonce je oko Boga, ki vidi vse in sodi vse."

V okoliških jamah se skriva narisan simbol najstarejših hramov Sonca, ki je znan pod imenom krizma ali Kristusov monogram. Krizma je simbolična shema obrednega opazovanja Sonca.

Že med albižansko vojno se je razširila novica o bajeslovnem zakladu katarov. Ta zaklad, ki je s svojo neprecenljivo vrednostjo buril duhove mnogih, naj bi bil spravljen v gradu Montségur. Hugo von Arcis, "Seneschall" iz Carcassonnea, Peter Amelij, nadškof iz Narbonne in Durand, albinski škof, so sklenili, da dokončno uničijo pirenejske utrdbe, ki so predstavljale nevarnost za novo ureditev države in pravo vero. Sklicali so "oboroženo bratovščino" za križarsko vojno zoper Montségur.

Obleganje se je pričelo zjutraj 1. marca 1244. Obleganci so si izprosili štirinajst dni odloga, da so se lahko v miru pripravili na enduro. Tabor katoliške vojske se je utaboril na slemenu, ležečem na zahodnih grajskih skalah, ki se še danes imenuje Campis. Napadalci so obkolili cel hrib (nekateri viri navajo 10.000 vojakov). Nihče naj ne bi mogel priti v grad in nihče naj ga ne bi mogel zapustiti. Navkljub temu so obkoljeni na Montségurju vzdrževali stike s prijatelji z ravnine. Nekateri zgodovinarji navajajo, da so obstajali širni podzemni kanali, verjetno naravne jame.

Znano je, da so prisotni katari in vitezi, ki so poznali svojo usodo čakanja na smrt, prejeli consolamentum. Na predzadnji dan, 15. marca, jim ga je podelil veliki mojster Bertranda d'en Martia, naslednik Guilhaberta de Castresa. Nihčne ni mislil na beg, kot da bi vsak hotel pokazati svetu, kako je treba umreti za domovino in vero. V noči s 15. na 16. marec so duhovne atribute, ki so služili obredom v kapeli na Montségurju, po skrivnih hodnikih spravili na varno. Ob svitu je oborožena bratovščina predala grad. Zjutraj 16. marca 1244 se je odpravila velika skupina 205-ih mož in žena k postavljeni grmadi, ki jih je čakala ob vznožju gradu. Še danes se imenuje Camp des Crémats, njiva grmade. Nadškof iz Narbonne je pozval popolne, da se s prisego odpovedo svoji veri, vendar tega niso storili, raje so izbrali smrt. Ob petju svojih ljubljenih pesmi so se prostovoljno vrgli v ogenj.

Po padcu Montségurja je trajal boj proti katarom do leta 1330, ko naj bi bili pregnani vsi katari.

Montségur


 

 

 

Aktualno:

Katari

RAZPRODANO!