duhovna dediščina Katarov  
  
 
 
 
 

 
 
Jama Lombrives – Katedrala

Jama je izredno velika in dolga, saj sega približno 10 km v notranjost gore. Stene jame so poslikane s skrivnostnimi simboli predhodnih ljudstev, ki so živela tu. Iz časa katarov najdemo risbe rože, pentaklov, pentagramov, križev, Kristusov monogram ...

Leta 1244 je zadnji veliki katarski mojster Amiel Aicard prenesel atribute iz Montségurja v del jame Lombrives, v tako imenovano Katedralo. Naslednjih osemdeset let so tu pripravljali božje službe in navdihovali številne privržence katarskega bratstva.... Vanjo je lahko vstopila velika množica naklonjenih privržencev.

Pod vodstvom inkvizitorja Jacques Fourniera so leta 1328 ponovno pričeli preganjati katare. Leta 1330, v času odsotnosti grofov iz Foixa (ki so bili tudi sami privrženci katarov, vendar so se trenutno nahajali v Béarnu) se je odločil uničiti katarsko gibanje na tem področju. Zato je jama Lombrives postala pribežališčno mesto s svojih domov pregnanih ljudi. Tu se je naselilo 510 izgnanih prebivalcev z okoliških hribov - mož, žena in otrok. Nekateri so bili popolni, drugi verni katari, večina pa je bila iz vrst preprostega prebivalstva.

Jama Lombrives – Katedrala


Napadalci so pri prvem napadu uspeli prodreti v jamo vendar so jih preganjanci odbili. Poveljnik je ukazal umik. Pokopali so mrtve. Da bi se ognil nadaljnjemu prelivanju krvi, je dal zazidati vhod. Nekaj dni so še taborili pred vhodom v jamo. Ko ni bilo iz notranjosti zaznati nobenih znakov življenja več, so bili prepričani, da je vse mimo. Prečkali so hrib in se vrnili v Toulouse.

Pregnanci so se med tem vdali v svojo usodo. Pričeli so se pripravljati na enduro in consulamentum. Imeli so še dovolj zalog hrane in sadja v velikih količinah, zato so živeli še nekaj časa. V neposredni bližini v jami se je nahajalo jezero s čisto vodo.

Nekega dne so zaloge pošle. Tako so se porazdelili po manjših skupinah po delih votline, glede na družinski stan: mož poleg žene, mlado dekle poleg matere in mali otroci okoli svojih mater in očetov.

Znano je, da je francoski kralj Luis IX. konec 16. st. odkril ta vhod in ga dal prebiti. V Katedrali so našli 510 človeških skeletetov, ki so ležali v krogih, v vsakem po dvanajst. Držali so se za roke in se dotikali z nogami ter tako tvorili krog. V vsakem krogu se je zgodila kolektivna ločitev duš od vidnega življenja.

Kralj se je takrat odločil prenesti skelete na ornolaško pokopališče Sant Lluis in jih dal tam pokopati.

 

 

 

Aktualno:

Katari

RAZPRODANO!