Učenje prvih kristjanov, pot, ki jo je hodil njihov ustanovitelj, odgovarja natanko lastnostim šole misterijev.

V krogu učencev, ki so se zbrali okoli Jezusa kot ustanovitelja krščanstva, se je sicer govorilo o skrivnosti. Ta skrivnost se je sama ščitila s tem, da številni ljudje zanjo niso imeli posluha. Za te so ostali učenje, praksa in bit ustanovitelja krščanstva nerazumljiva skrivnost, pa čeprav so lahko o tem povsod slišali.

"Bog ne pusti dela svojih rok." Osnova izhodiščne točke praizvorne narave je ljubezen. Bog nima ljubezni do nečesa, temveč je Bog prvi vzrok vseh stvari, ljubezen. V praizvoru je moč, ki prikliče v življenje vse stvari. Ta moč išče, kar je izgubljeno - to je poslednji ostanek božje iskre. To je izredno pomemben delček praizvorne narave, ki je ujeta v dialektiki. Je tudi pravzrok nemira, ki ne najde miru in neprestano postavlja pred človekove oči njegove pomanjkljivosti. Pogosto povzroča to stanje intenzivno življenjsko borbo, trud, da bi se pravilno izvajalo moralne in etične norme oziroma si zagotovilo boljši socialni nivo.

Jezus je učil o praktični hoji po poti samoosvoboditve. Poudarek ni na posredovanju intelektualnega znanja, temveč na notranjem slišanju in razumevanju besede, ki je bila na začetku in je posredovana kot živeča slika, kot živeča perspektiva. Te besede so bile vedno namenjene tistim, ki so - gledano s stališča mikrokozmosa - prispeli do določene stopnje izkušnje in zrelosti, ko so bolj ali manj spregledali igre dialektike in imeli oči za disharmonijo in njeno nerešljivost v tem svetu. To je spoznanje, da ta svet, ne glede na svojo obliko ni zaželen od sveta stvarnika. Jezus je učil o delovanju vplivov iz praizvorne narave na praatom, ki se nato procesno odpre.

Tekst iz Janezevega Evangelija
Človek v svojem sedanjem stanju pripada po mišljenju, občutenju, hotenju in delovanju svetu teme. Izhaja iz "krvi in poželenja mesa" ter "volje moža" (Janez 1, 13) in zatorej deluje po fizičnih, kemičnih in bioloških močeh čutnega sveta. Vendar je v vsakem posamezniku prisoten tudi duhovni element, organ, ki je dojemljiv za svetlobo Duha. Skrit leži v srcu vsakega človeškega bitja in je poznan tudi kot iskra Duha v srcu. Ta je oviran v svojem delovanju zaradi laži teme, zato pravi Janez: "V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli" (Janez 1, 11).